Radioaktivna tempirana bomba na dnu Atlantika grozi človeštvu

Med letoma 1946 in 1990 so evropske države, vključno s Francijo in Združenim kraljestvom, v Atlantski ocean odvrgle sode, napolnjene z radioaktivnim materialom, zapečatene z asfaltom in betonom.

V tistem času je veljalo, da je takšno odstranjevanje jedrskih odpadkov varno.

Danes ti sodi počivajo več tisoč metrov pod gladino, v jarkih na približno 4.000 metrih globine, več sto milj od francoske obale, poroča britanski Mail Online.

Znanstveniki pa zdaj opozarjajo, da bi odpadki lahko prišli v morsko prehransko verigo in na ta način dosegli tudi ribe in mehkužce, ki so hrana za milijone ljudi. To pa bi lahko dolgoročno povzročilo tveganja za zdravje, kot so poškodbe tkiv in večja pojavnost raka.

Do zdaj locirali 3.355 sodov

V začetku junija je francoska znanstvena ekipa začela misijo, katere cilj je locirati sode in raziskati, v kakšnem stanju so.

Med prvo od dveh misij so s pomočjo sonarja in avtonomnega podvodnega robota UlyX locirali 3.355 sodov na območju tako imenovanih Abisalnih planjav, približno 640 kilometrov od francoske obale.

Večinoma nizko radioaktiven material, a to ni pomirjujoč podatek

Kot piše portal, gre v večini za nizko radioaktivni material, zaradi česar strokovnjaki menijo, da neposredna nevarnost za ljudi ni velika, vendar dolgoročni vplivi na morsko življenje in prehransko verigo ostajajo skrb vzbujajoči.

Nekateri radionuklidi, ki so del odpadkov, kot je na primer stroncij-90, posnemajo kalcij in jih lahko absorbirajo morski organizmi, kar omogoča njihov prehod v prehransko verigo.

Nekatere komponente pa lahko ostanejo radioaktivne od nekaj let do več milijard let. Na primer: cezij-137 razpade v približno 30 letih, plutonij-241 v približno 13 letih, medtem ko uran-238 ostane radioaktiven okoli 4,5 milijarde let.

To pomeni, da lahko nekateri ostanejo škodljivi več generacij.

Povečane radioaktivnosti na površju niso zaznali

Odprava je fotografirala približno 50 sodov in ugotovila, da so nekateri še vedno nepoškodovani, drugi so bili zarjaveli ali deformirani, mnoge pa so prerasli pritrjeni morski organizmi, kot so morske vetrnice.

V nekaterih primerih so opazili tudi puščanje neznanih snovi, najverjetneje bitumna.

V bližino so postavili tudi različne merilne naprave za merjenje radioaktivnosti, zbrali pa so tudi vzorce vode, morskega dna in biološke vzorce za analizo radioaktivnosti.

Kot so sporočili, merilne naprave na krovu niso izmerile povečane radioaktivnosti. Za rezultate preiskav vzorcev z dna pa bo treba počakati več mesecev.

V drugi odpravi, ki je predvidena za naslednje leto, bodo znanstveniki izmerili koncentracije radionuklidov v vodi, sedimentih in morskih organizmih, zbranih na območju.

Prav tako bodo analizirali naravno ozadje sevanja, da bodo lahko ločili morebitno onesnaženje iz sodov od drugih virov, kot so jedrske nesreče ali dovoljeni izpusti iz jedrskih elektrarn.

PODKAST ZDRAVJE Z ALENKO KESAR: Kardiologinja o najboljšem zdravilu na svetu